Les kot nekoč
1. Zakaj lesena gradnja
- Lesene hiše so okolju in zdravju prijazne, zanesljive in trajne
- Enostavna in hitra gradnja z nizkimi stroški vzdrževanja
- Les je najpomembnejši naravni toplotno izolativni material
- Pozimi nam je v lesenih hišah toplo, poleti pa prijetno hladno
- Pravilno rezan les se lahko ohrani stoletja
2. Les kot gradbeni material
Les je naravni material, izpostavljen biološkim škodljivcem. Zaradi tega je, če je izmenično izpostavljen vplivom vlage in zraka, neobstojen. Zelo pomembno je, da je les pri gradnji ustrezno izsušen na predvideno vlažnost. Vlažnost mora biti nižja od dopustne vlažnosti, ki je določena s standardi glede na posamezne primere uporabe lesa. S tem je razvoju škodljivcev odvzet eden od osnovnih pogojev za življenje.
2.1. Vlažnost lesa
Vlažnost lesa predstavlja količnik med težo prisotne vode v lesu in težo suhega lesa. Vlažnost lesa neugodno vpliva na mehanske lastnosti lesa ter je odvisna predvsem od relativne vlažnosti okolice in temperature okolice. Po EC-5 razvrstimo les glede vlažnosti v tri razrede uporabnosti:
- Za prvi razred uporabnosti je značilna vsebnost vlage v materialih, ki ustreza temperaturi 20˚C in relativni vlažnosti okoliškega zraka, ki preseže 65 % samo nekaj tednov v letu. Povprečna vsebnost vlage pri večini mehkih vrst lesa ne presega 12 %. To je zelo suh les, katerega vlažnost lahko dosežemo samo s tehničnim sušenjem.
- Za drugi razred uporabnosti je značilna vsebnost vlage v materialih, ki ustreza temperaturi 20˚C in relativni vlažnosti okoliškega zraka, ki preseže 85 % samo nekaj tednov v letu. Povprečna vsebnost vlage pri večini mehkih vrst lesa ne presega 20 %. Takemu lesu pravimo, da je »normalno vlažen«, tovrstno vlažnost lahko dosegamo tudi z naravnim sušenjem.
- Za tretji razred uporabnosti so značilni podnebni pogoji, ki vodijo do višje vsebnosti vlage kot v drugem razredu uporabnosti. To je zelo vlažen les, ki ga ne moremo uporabljati za lepljene lamelirane konstrukcije kakor tudi ne za pomembnejše konstrukcijske elemente iz masivnega lesa.
2.2. Trdnost lesa
Trdnost imenujenujemo tisto mejno napetost v lesenem elementu, pri kateri se prične rušiti anatomska struktura lesa. Najpomembenjši dejavniki, ki neposredno vplivajo na trdnost lesa, so: vrste lesa (listavci, iglavci, tehnološka predelava – lepljen les), vlažnost lesa ter napake lesa. Trdnost lesa je v prvi vrsti odvisna od vrste lesa, še posebej od širine branik. Ožje kot so branike, večja je trdnost lesa. Ker imajo v splošnem listavci ožje branike kot iglavci, lahko trdimo, da je v povprečju nijhova trdnost večja od trdnosti iglavcev.
2.3. Razvrščanje konstrukcijskega lesa
Poznamo dva osnovna načina razvrščanja lesa: vizualno, na podlagi strogo definiranih pravil, ter strojno razvrščanje. Pravila za vizualno razvrščanje vsebujejo oceno osnovnih značilnosti lesa: velikost, tip in ptevilo napaka v lesu, ki zmanjšujejo trdnost lesa. Pri strojnem razvrščanju merimo določen parameter, običajno upogibno togost, ki je v neposredni povezavi s trdnostjo. Z dodatno vizualno oceno upoštevamo pe napakev lesu, ki jih naprava za razvrščanje ne zazna.
Konstrukcijski les delimo na:
- Masivni les
- Lepljen les
- Slojnati furnirani les in lesne plošče
